- čopotáti
- -ám nedov. (á ȃ) čofotati: otrok zadovoljno čopota v vodi / fantje čopotajo po ribniku / dež čopota s strehe; voda brizgajoč čopota; brezoseb. v čevljih mi čopota
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
copotáti — ám nedov. (á ȃ) plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži // plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
copotánje — a s (ȃ) glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čopotánje — a s (ȃ) glagolnik od čopotati: čopotanje po vodi; čopotanje parnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika