- čopotánje
- -a s (ȃ) glagolnik od čopotati: čopotanje po vodi; čopotanje parnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
copotánje — a s (ȃ) glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit … Slovar slovenskega knjižnega jezika