trobíti — in tróbiti im nedov. (ȋ ọ) 1. igrati na trobilo: zna peti, gosti in trobiti / trobiti na trobento // dajati zvočne signale s trobilom: lovec, pastir trobi; trobiti na rog / preh.: trobentač trobi zbor, umik; brezoseb. trobilo je konec alarma ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bombardón — a m (ọ̑) muz. trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti v bombardon; vojaški bombardon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hélikon — a m (ẹ̑) muz. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastávek — vka m (ȃ) 1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozávna — e ž (ȃ) muz. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom: igrati pozavno / pozavna na poteg; pozavna z ventili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
róg — a stil. á m, daj., mest. ed. rôgu in rógu; mn. rogóvi stil. rógi, tož. mn. rogóve stil. rogé stil. róge, mest. mn. tudi rogéh, or. mn. tudi rogmí; im., tož. dv. rogóva tudi rogá stil. róga; tož. mn. v prislovni predložni zvezi tudi róge (ọ̑) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sordiníran — a o prid. (ȋ) 1. muz. ki ima s sordino zmanjšano jakost zvoka: sordinirano trobilo / sordiniran ton 2. publ. omiljen, ublažen: imel je oster glas, nikoli sordiniran s prizanesljivostjo ∙ publ. njegova narava je sordinirana, njegovi nasveti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trobílce — a s (ȋ) manjšalnica od trobilo: otroško trobilce ∙ slabš. bil je urednik nekega strankarskega trobilca glasila, časopisa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trobílec — lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor igra na trobilo: dirigent je na novo razmestil trobilce v orkestru; trobilci in pihalci / trobilec na rog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trobílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na trobilo: trobilni ansambel ♦ muz. trobilni kvintet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
