- trobílce
- -a s (ȋ) manjšalnica od trobilo: otroško trobilce ∙ slabš. bil je urednik nekega strankarskega trobilca glasila, časopisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trobílce
Look at other dictionaries:
trobílec — lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor igra na trobilo: dirigent je na novo razmestil trobilce v orkestru; trobilci in pihalci / trobilec na rog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
