telíček

telíček
-čka m (ȋ) 1. manjšalnica od tele: krava bo kmalu imela telička 2. ekspr. nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšni telički smo bili, da smo verjeli / kot nagovor teliček neumni, ne govori tako

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • ícek — a m (ȋ) nar. severovzhodno, ljubk. teliček: otrok je hotel videti kravo in njenega iceka / pri klicanju na, icek, jej …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • junè — éta s (ȅ ẹ) knjiž., redko tele, teliček: deklica, živa kot june …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • líšpav — a o prid. (ȋ) 1. redko ki se rad lepša, lepotiči: lišpavo dekle 2. nar. osrednje izbirčen, neješč: razvajen in lišpav otrok / lišpav teliček líšpavo prisl.: lišpavo jesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • marógast — a o prid. (ọ) ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz ◊ les. marogasti les les, ki ima maroge …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mlezívo — a s (í) agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček; delati skuto iz mleziva ♦ biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mlézva — e ž (ẹ̄) nar. mlezivo: mlezvo je popil teliček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oblízati — tudi oblizáti lížem dov. (í á í) 1. z lizanjem preiti (vso) površino česa: pes mu je oblizal roko; oblizati si ustnice; pren., ekspr. oblizati koga s pogledi // ližoč odstraniti s površine: oblizati s smetano namazano žlico 2. ekspr. pokriti,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pocúcati — am dov. (ȗ) otr. posesati: teliček je že pocucal / pocucati mleko iz stekleničke popiti po dudi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • raztvésti — tvézem in raztvêsti tvêzem dov., raztvézel; raztvézen (ẹ; é) nar. odvezati, razvezati: raztvesti krave; teliček se je raztvezel in hodil po hlevu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skúta — 1 e ž (ú) 1. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: delati skuto; namazati palačinke s skuto / kisla skuta; sladka skuta dobljena iz sirotke 2. nar. kravje mleko prve dni po porodu; mlezivo: skuto je posesal teliček /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”