- líšpav
- -a -o prid. (ȋ) 1. redko ki se rad lepša, lepotiči: lišpavo dekle 2. nar. osrednje izbirčen, neješč: razvajen in lišpav otrok / lišpav teliček líšpavo prisl.: lišpavo jesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.