- svetovánje
- in svétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od svetovati: v takem položaju je bilo svetovanje potrebno / predzakonsko, vzgojno svetovanje; organizirano svetovanje mladim pri izbiri poklica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svetovánje
Look at other dictionaries:
kapítelj — tlja m (í) rel., v zvezah: (kolegiatni) kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orientácija — e ž (á) 1. ugotavljanje svoje lege, svojega položaja glede na določene točke, znamenja: orientacija s kompasom; luč jim je služila za orientacijo / ima čut, občutek za orientacijo / ekspr. oče mu je bil za orientacijo v vseh stvareh // sposobnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povériti — im dov. (ẹ ẹ̑) narediti, da ima kdo nalogo opraviti, opravljati kaj: organizacijo in izvedbo volitev poveriti komisiji / publ. poklicno svetovanje so poverili strokovnjakom; poveril mu je pomembno nalogo zaupal povérjen a o: poverjena ji je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
profesionálen — lna o prid. (ȃ) poklicen: profesionalni razvoj sodelavcev; profesionalne dolžnosti / profesionalna bolezen; profesionalna etika / profesionalni igralec; profesionalni in amaterski vozniki ♦ šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stólen — lna o prid. (ọ̑) ki je pri sedežu škofije: stolna cerkev / stolni župnik ● star. stolno mesto glavno mesto ◊ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetoválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na svetovanje: svetovalna naloga, vloga / organizirati svetovalno službo; svetovalno delo / svetovalni organ; svetovalna telesa skupščine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
težáven — vna o prid., težávnejši (á ā) 1. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost: težaven vzpon; težavna naloga; težavna proga; težavna mesta pri plezanju / težavna hoja v hrib naporna / svetovanje je zelo težavna reč težka, zahtevna 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usmérjanje — a s (ẹ) glagolnik od usmerjati: naprava za usmerjanje plinov, svetlobe / usmerjanje prometa s semaforji / radijsko usmerjanje ladje / sistem družbenega usmerjanja; usmerjanje gospodarskega razvoja / usmerjanje razprave / ideološko, politično… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
