brezperspektíven — vna o prid. (ȋ) ki je brez perspektive, upanja: težaven in brezperspektiven položaj; brezperspektivno životarjenje / to so nerealni in brezperspektivni načrti; brezperspektivne kolonialne vojne // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: film je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
delikáten — tna o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospodárski — a o prid. (á) 1. nanašajoč se na gospodarstvo: a) močen gospodarski center; gospodarski napredek; težaven gospodarski položaj; gospodarski pomen turizma; gospodarski razvoj države; gospodarski stiki; gospodarska velesila / gospodarski polom; dvig … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izstòp — ópa m (ȍ ọ) 1. glagolnik od izstopiti: izstop iz vlaka je bil težaven / izstop iz društva, organizacije / izstop iz šole / izstop iz vojne 2. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: sovražnik je obstreljeval izstop iz soteske / izstop je pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krítičen — 1 čna o prid., krítičnejši (í) nanašajoč se na kritiko: objavljati kritične članke; kritična študija / kritičen pregled razvoja določenega vprašanja; kritična analiza dela; dati kritično oceno / veliko kritičnih besed je moral slišati; izraziti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múkepóln — a o [u̯n] prid. (ú ọ̑ ú ọ) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukepolno življenje / mukepolno delo / mukepolna negotovost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mukotŕpen — pna o prid. (r̄) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukotrpno življenje / mukotrpen obraz, vzdih / tako delo je mukotrpno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpríličen — čna o prid. (ȅ í) neprimeren: prišel je ob zelo nepriličnem času; njegova šala je bila precej neprilična // star. neprijeten, težaven: nastopile so neprilične okoliščine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nètežáven — vna o prid. (ȅ á ȅ ā) ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèvabljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) knjiž. neprijeten, pust: nevabljiva pokrajina / ekspr. njegov položaj je precej nevabljiv težaven, mučen … Slovar slovenskega knjižnega jezika