Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
refléktor — ja m (ẹ) priprava z vbočenim zrcalom za odbijanje, usmerjanje svetlobe, ki jo daje v njej nameščen svetlobni vir, žaromet: obrniti, usmeriti reflektor; osvetljevati z reflektorjem; reflektorji v gledališču; žarnica v reflektorju / prižgati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
avtomátičen — čna o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóhóden — dna o prid. (ọ̑ ọ̑) elektr., navadno v zvezi dvohodna vezava vezava, ki omogoča usmerjanje obeh polovic vala izmeničnega toka: dvohodna vezava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ênohóden — dna o prid. (ē ọ̑) elektr., navadno v zvezi enohodna vezava vezava, ki omogoča usmerjanje ene polovice vala izmeničnega toka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govorílo — a s (í) 1. nav. mn. govorilni organ: njegova govorila še niso vajena novega napora 2. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer: vpiti v govorilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iskálec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor (kaj) išče: iskalci diamantov, zlata; poklicali so iskalca vode / ekspr. iskalci pravice, resnice, sreče / iskalci min so preiskali vso sotesko 2. knjiž. kdor si prizadeva za nove, izvirne oblike in sredstva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iskálo — a s (á) 1. teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: reševalci so pri reševanju zasutih alpinistov uporabljali iskala 2. fot. priprava v fotografskem aparatu, filmski kameri za usmerjanje le te proti motivu in za določanje obsega motiva:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
járem — rma m (á) 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo 2. ekspr.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontróla — e ž (ọ̑) 1. ugotavljanje skladnosti kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzor, nadzorstvo: poostriti, uvesti kontrolo; kontrola dela, poslovanja bank; kontrola izvoza in uvoza / publ. imeti kontrolo nad družbeno proizvodnjo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
megafón — a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
