- stókanje
- -a s (ọ́) glagolnik od stokati: iz sobe se je slišalo stokanje; stokanje bolnikov / stokanje motorja, vzmeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stókanje
Look at other dictionaries:
glúh — a o stil. ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni sposoben dojemati zvoke, glasove: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / šola za gluho mladino / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro 2. ekspr., navadno v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlípav — a o prid. (í) ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jávkanje — a s (ȃ) glagolnik od javkati: slišati javkanje; javkanje in stokanje ranjencev / javkanje žensk / treba bo prenehati z javkanjem in se lotiti dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèutihljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev // ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja nèutihljívo prisl.: kos je neutihljivo pel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
primojdúšanje — a s (ū) glagolnik od primojdušati se: slišati je bilo stokanje in glasno primojdušanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rézati — réžem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. s pritiskanjem, potegovanjem z ostrim predmetom, rezilom a) delati kose, dele: rezati blago; rezati kovino; rezati kruh, meso; rezati z nožem, s škarjami; ročno, strojno rezati / rezati na krhlje, rezine; rezati počez,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòbolník — a [u̯n] m (ȍ í) bolnik v razmerju do drugega bolnika: pripovedoval je sobolnikom o svojih težavah; poslušati stokanje sobolnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
solzênje — a [u̯z] s (é) glagolnik od solzeti ali solziti se: ta plin povzroča solzenje; solzenje oči / njeno solzenje in stokanje ga je spravilo v še večjo jezo / pomladansko solzenje trt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stók — a m (ọ̑) posamezen glas pri stokanju: tu in tam se je zaslišal kak stok; globok, pritajen, žalosten stok // stokanje: poslušati stok ranjencev / spet bo v hiši jok in stok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tárnanje — a s (ȃ) glagolnik od tarnati: s tarnanjem ni mogoče ničesar spremeniti; tarnanje nad usodo / stokanje in tarnanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
