- solzênje
- -a [u̯z] s (é) glagolnik od solzeti ali solziti se: ta plin povzroča solzenje; solzenje oči / njeno solzenje in stokanje ga je spravilo v še večjo jezo / pomladansko solzenje trt
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
plín — a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
solzílen — lna o [u̯z] prid. (ȋ) voj. ki povzroča solzenje: policija je demonstrante razgnala s solzilnim plinom / solzilne bombe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
solzívec — vca [u̯z] m (ȋ) voj. bojni plin, ki povzroča solzenje: s solzivcem razganjati demonstrante; bombe, napolnjene s solzivcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika