stanovíten

stanovíten: -tna -o prid., stanovítnejši (ȋ) ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih: stanoviten človek; vedno si je želel stanovitno ženo / stanoviten značaj trden, neomajen; stanovitna ljubezen // star. nespremenljiv, stalen: vreme je že dalj časa stanovitno / nekateri predmeti imajo stanovitno vrednost ● zastar. te trte so stanovitne proti ušem odporne stanovítno prisl.: svojo domovino ljubi stanovitno; stanovitno je prenašal vse težave

Игры ⚽ Нужна курсовая?

krêpek — in krepák krêpka o tudi ó prid., krepkéjši (é ȃ é) 1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek 2. nav. ekspr. opravljen z veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krepkovóljen — jna o prid. (ọ ọ̄) star. odločen, stanoviten: zelo krepkovoljen človek je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèstanovíten — tna o prid. (ȅ ȋ) ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen // star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stanovít — a o prid. (ȋ) star. stanoviten: stanovita ženska / njegovi nazori so stanoviti, ne boš ga pregovoril / njena zveza ni bila stanovita … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stanovítnež — a m (ȋ) ekspr. stanoviten človek: malo je takih stanovitnežev, kot je on … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias