iztanjšati — ipd. gl. stanjšati ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raztaníti — ím tudi raztániti im dov., raztánil; raztánjen tudi raztanjèn (ȋ í; ā ȃ) knjiž., redko stanjšati: raztaniti pločevino / raztaniti testo ♦ metal. raztaniti kovino dati kovini obliko tankih lističev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklepáti — sklépljem dov., sklêplji sklepljíte; sklêpal (á ẹ) z udarci kladiva stanjšati, izostriti rezilo: sklepati koso, srp; nekoliko, ponovno sklepati ♦ obrt. sklepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dati hrapavo površino sklepán a o: sklepana kosa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
staníti — ím tudi stániti im dov., stánil; stánjen tudi stanjèn (ȋ í; ā ȃ) knjiž. stanjšati: staniti žico; staniti s kovanjem / staniti testo razvaljati, razvleči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stánjšanje — tudi iztánjšanje a s (ȃ) glagolnik od stanjšati: stanjšanje vrvi, žice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stík — a m (ȋ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika