- stanodajálec
- -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo: stanodajalec mu je povišal najemnino
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stanodajálka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od stanodajalec: skleniti pogodbo s stanodajalko … Slovar slovenskega knjižnega jezika