- sramotênje
- -a s (é) glagolnik od sramotiti: ni mogel prenašati njihovega sramotenja; javno sramotenje / kaznovati sramotenje zastave
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sramotênje
Look at other dictionaries:
blasfemíja — e ž (ȋ) sramotenje boga, bogokletje: v njegovi dekadenčni motiviki ni blasfemije; pren. beseda ljubezen je v njegovih ustih skoraj blasfemija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogoklétje — a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogoklétstvo — a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
difamácija — e ž (á) knjiž. jemanje ugleda; blatenje, sramotenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogŕda — e ž (ȓ) zastar. zmerjanje, sramotenje: težko posluša njegovo grajo in ogrde … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sramotíšče — a s (í) nekdaj kraj, prostor, na katerega postavljajo ljudi za kazen v javno sramotenje: priti do sramotišča / privezati koga na sramotišče k sramotilnemu stebru … Slovar slovenskega knjižnega jezika
