- sprijéti
- sprímem dov., sprijél; nam. sprijét in sprijèt (ẹ́ í) zastar. sprejeti: sprijeti goste / Bog vas sprimi, ga je pozdravil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sprijéti
Look at other dictionaries:
sprijéti se — sprímem se dov., sprijél se; nam. sprijét se in sprijèt se (ẹ í) 1. zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: mokri, potni lasje se sprimejo; smolnati prsti so se mu sprijeli // ob medsebojnem dotiku ostati skupaj: listi v knjigi so se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aglutinírati — am dov. in nedov. (ȋ) med. sprijeti, zlepiti: serum aglutinira eritrocite / celice aglutinirajo se sprimejo, zlepijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sínter — tra m (í) metal. nataljeni in sprijeti delci česa: povečati proizvodnjo sintra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sképiti se — im se dov. (ẹ ẹ̑) sprijeti se (v kepe): sneg se skepi / vlažna moka se skepi / kri se skepi sképljen a o: skepljena snov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spolstíti — ím tudi spólstiti im [u̯s tudi ls] dov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj preplesti ali povezati živalska vlakna: spolstiti zajčjo dlako; spolstiti volno / spolstiti tkanino; volnene pletenine se pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprijèm — éma m (ȅ ẹ) glagolnik od sprijeti se: sprijem listov v knjigi; sprijem posameznih plasti barve / njegovo življenje je bilo polno sprijemov z najrazličnejšimi ljudmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalepíti — in zalépiti im, tudi zalépiti im dov. (ȋ ẹ; ẹ ẹ̑) 1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamŕzniti — em dov. (ŕ ȓ) 1. prekriti se z ledom: studenec zamrzne; gorska jezera pozimi zamrznejo / šipe so ponoči zamrznile / redko zemlja je globoko zamrznila postala trda zaradi zmrznjenja vode v njej / preh., ekspr. hud mraz je zamrznil jezera in reke… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žmúkelj — klja m (ú) star. 1. sprimek, kepica: sprijeti se v žmukelj; žmuklji krvi, sluza; žmuklji v močniku / izpljunil je žmukelj žvečilnega tobaka 2. šop: žmukelj las; žmukelj trave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
