- sprijèm
- -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od sprijeti se: sprijem listov v knjigi; sprijem posameznih plasti barve / njegovo življenje je bilo polno sprijemov z najrazličnejšimi ljudmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sprijèm
Look at other dictionaries:
sprijémen — mna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprijem ali sprijemanje: sprijemna moč, sila / ilovica je sprijemna sprijemljiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
