- sprijémanje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od sprijemati se: sprijemanje testa, zemlje / sprijemanje krvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
aglutinácija — e ž (á) 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic 2. lingv. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprijémen — mna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprijem ali sprijemanje: sprijemna moč, sila / ilovica je sprijemna sprijemljiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprijémnost — i ž (ẹ̑) sposobnost za sprijemanje: zmanjšati sprijemnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika