kúhalica — e ž (ú) nar. soparica, sopara: Na trgu je žehtela kuhalica, rejenim muham so gorele kreljutce, prah se je vzdigoval v strehe (S. Vuga) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
leníti — ím nedov., tudi léni (ȋ í) knjiž. delati koga lenega: soparica človeka leni / utrujenost mu je lenila telo leníti se star. lenariti: ne gre, da bi pohajkoval in se lenil / nekaj delavcev se je lenilo v senci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naléči — léžem dov., nalézi nalézite; nalégel nalêgla; nam. naléč in nalèč (ẹ ẹ̑) knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, razprostreti se na površini: oblaki so nalegli nizko na vrhove; umazana reka je prestopila bregove in nalegla na travnike / v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nègíben — bna o prid. (ȅ í ȅ ȋ) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predviháren — rna o prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na čas pred viharjem: predviharna soparica; predviharna tišina / predviharni trenutki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sopár — a m (ȃ) zastar. 1. sopara: sopar puhne iz lonca / gost sopar se je dvigal s potne živine ∙ zastar. stroje žene voda ali sopar para; zastar. opojni sopari vina hlapi, izhlapine 2. soparica: neznosen sopar je napovedoval nevihto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spárica — e ž (ȃ) nar. soparica: poletna sparica / nad mestom miglja sparica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sparína — e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vročínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na vročino: vročinska soparica / vročinski izpuščaj na ustnicah; vročinski prividi; vročinska nezavest / vročinska bolezen bolezen, za katero je značilna visoka vročina; vročinska krivulja krivulja, ki ponazarja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žehtéti — ím nedov. (ẹ í) 1. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: pregreti kamni žehtijo; peč žehti; travniki žehtijo; zrak žehti od vročine; ulice, strehe žehtijo v sončni pripeki / iz peči je žehtela vročina; od skal je žehtela soparica; brezoseb … Slovar slovenskega knjižnega jezika
