brezgíben — bna o prid. (ȋ) redko negiben: brezgibno obličje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drevén — a o prid. (ẹ̑) zastar. lesen: drevena posoda; obstal je kakor dreven / bil je ves dreven od mraza negiben, tog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drevenéti — ím nedov. (ẹ í) postajati negiben, tog: čutil je, kako mu roke drevenijo; dreveneti od mraza; ekspr. kar drevenel je od groze; pren. pamet in razsodnost sta mu dreveneli drevenèč éča e: dreveneč od začudenja, je obstal; dreveneči prsti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamnéti — ím in kamenéti ím nedov. (ẹ í) 1. postajati kamnit: les je v vodi počasi kamnel; pren., ekspr. škrtal je z zobmi in pesti so mu kamnele 2. ekspr. postajati negiben, tog: od začudenja smo kamneli / obraz mu kamni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kostenéti — ím nedov. (ẹ í) spreminjati se v kost: hrustanec kosteni // ekspr. postajati negiben, tog: roke kostenijo; pren. sčasoma je ta revolucionarni organizem začel kosteneti in se birokratizirati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lesén — a o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak; na grobu stoji lesen križ; lesen okvir; lesena embalaža; lesene grablje, vile; izdelovati lesene igrače; lesene stopnice; lesena škatla; jesti z leseno žlico; ograja je lesena; stal je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lesenéti — ím nedov. (ẹ í) 1. spreminjati se v les: stebla lesenijo 2. ekspr. postajati negiben, tog: čutil je, da mu noge lesenijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrtvák — a m (á) ekspr. 1. mrtev človek, mrlič: v blatu je ležalo nekaj mrtvakov; obiskoval ga je v laboratoriju med mrtvaki; bil je trd in negiben kakor mrtvak ∙ plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini 2. neživahen, nedružaben človek: na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nègibljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da upogibati, pregibati: negibljivi prsti, sklepi, udje // negiben, nepremičen: negibljivi bolniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpremíčen — čna o prid. (ȅ ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
