- četverokótnik
- -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima štiri kote: enakostranični, pravokotni, tangentni četverokotnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
četverokótnik
Look at other dictionaries:
četverokót — a m (ọ̄) 1. četverokotna ploskev: četverokoti njiv in travnikov 2. zastar. četverokotnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četverostrán — in četverostràn ána o prid. (ȃ; ȁ á) geom. ki ima za osnovno ploskev četverokotnik: četverostrana piramida, prizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deltoíd — a m (ȋ) geom. četverokotnik iz dveh različnih enakokrakih trikotnikov s skupno osnovnico: površina deltoida … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvadrát — a m (ȃ) 1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakimi koti: narisati kvadrat; tloris ima obliko kvadrata; izračunati obseg, ploščino kvadrata 2. kar je po obliki podobno temu liku: vpisati v prvi kvadrat; kvadrati in krogi / na listu so … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paralelográm — a m (ȃ) geom. četverokotnik, ki ima po dve nasprotni stranici vzporedni in enaki: narisati paralelogram / pravokotni paralelogram z enakimi ali po dvema enakima stranicama in enakimi koti ◊ fiz. paralelogram sil s katerim sestavljamo sile ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poševnokóten — tna o prid. (ọ̑) geom. ki ima poševne kote: poševnokotni četverokotnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravokótnik — a m (ọ̑) 1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakimi koti: narisati pravokotnik; izračunati obseg, ploščino pravokotnika 2. kar je po obliki podobno temu liku: razrezati testo na pravokotnike; vzorec v obliki pravokotnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raznostráničen — čna o prid. (á) geom. ki ima različno dolge stranice: raznostranični četverokotnik, trikotnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rómb — a m (ọ̑) 1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakima nasprotnima kotoma: narisati romb; ploskev ima obliko romba 2. kar je po obliki podobno temu liku: stekleni rombi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
romboíd — a m (ȋ) 1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida 2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
