smrdéti

smrdéti
-ím nedov. (ẹ́ í) 1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno // ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni 3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi ● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi smrdèč -éča -e: prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče in zatohlo dvorišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • smrad — smrad, smráduri, s.n. 1. (înv.) murdărie. 2. (reg.; în forma: smreag) resturi de furaje nemâncate de vite; ogrinji. Trimis de blaurb, 18.12.2006. Sursa: DAR  smrad ( duri), s.n. – Duhoare, miros greu. sl. smradŭ (Tiktin). sec. XVI, înv. – Der.… …   Dicționar Român

  • dišáti — ím nedov. (á í) 1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši // oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dobívati — am nedov. (í) 1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega: ob vsaki priložnosti dobiva velika darila; vsak dan dobiva pisma; pokojnino dobiva redno 2. s širokim pomenskim obsegom postajati bogatejši a) za kako stvar: kmetje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dúh — á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • po — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • scálnica — e [u̯n tudi ln] ž (ȃ) vulg. seč: smrdeti, zaudarjati po scalnici …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • séč — a m (ẹ̑) tekočina, ki jo izločajo ledvice: izločati seč; smrdeti, zaudarjati po seču; kalen, krvav, svetlorumen seč; preiskava seča / človeški, konjski seč 1 i in í ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) seč m: povečano izločanje seči 2 í in i ž, daj.,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • urín — a m (ȋ) med. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč: izločati urin; smrdeti, zaudarjati po urinu; kalen, svetlo rumen urin; preiskava, retencija urina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vrág — a m (ȃ) 1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo / ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot kletvica: o ti vrag …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zasmrdéti — ím dov. (ẹ í) 1. začeti smrdeti: iz jaška je zasmrdela pokvarjena hrana; zasmrdeti po znoju in umazaniji; brezoseb. zasmrdelo je po zažganem, žveplu 2. z dajalnikom dobiti, začutiti odpor do česa: hrana mu je zasmrdela / ekspr. delo mu je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”