potegávščina — e ž (ȃ) neresen, smešen ali zabaven dogodek, s katerim se kdo prevara, ukani: vse je bila le velika potegavščina, a on tega ni spoznal // neresen, smešen ali zabaven dogodek sploh: od srca se je nasmejal njegovim potegavščinam; bil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presméšen — šna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. preveč smešen: prizor je postal presmešen; prestara in presmešna obleka / presmešen je, da bi ga jemali resno 2. ekspr. zelo smešen: nastopili so presmešni klovni; zapeti presmešno pesem presméšno prisl.: presmešno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àli — prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! in ali vez. (ȁ) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grotéska — e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na grozljivo smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska // grozljivo smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
harlekínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj harlekínsko prisl.: harlekinsko smešen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
héc — a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hécen — cna o prid. (ẹ ẹ̑) nižje pog. 1. šaljiv: hecen fant 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje hécno prisl.: hecno govoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kómičen — čna o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent ♦ muz. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino 2. ki vzbuja smeh, smešen: komična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
našémljenost — i ž (ẹ̑) slabš. stanje našemljenega človeka: bil je smešen v svoji našemljenosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osméšiti — im dov. (ẹ ẹ̑) narediti, da je kdo smešen, ponižan: napravil mi je škodo, zdaj me hoče pa še osmešiti; osmešil ga je pred ravnateljem; s takim ravnanjem se boš samo osmešil pred njim // narediti, da kaj izgubi vrednost, pomen: osmešil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
