slepíti

slepíti
-ím nedov., slépi (ȋ í) 1. s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi: z roko si je pokrila oči, ker jo je slepila luč; žarometi nas slepijo / bliski so slepili oči; močna svetloba slepi / solze so jo slepile 2. ekspr. povzročati, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza, strast ga slepi; prevelika ljubezen do otrok mater slepi 3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: mene ne boš slepil; slepila sta se, da hčerina bolezen ni nevarna / ni se slepil, da bo obljubljeno z lahkoto uresničil / slepiti koga s prijaznimi besedami ● knjiž. megla slepi cestne svetilke zaradi megle slabo svetijo; star. znala je slepiti fante pridobivati si njihovo ljubezensko naklonjenost slepèč -éča -e: slepeč se, da ni več bolan, se je nehal zdraviti; slepeči žarki; slepeča svetloba; prisl.: slepeče se je zabliskalo; slepeče bel sneg

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • bléščiti — im nedov. (ẹ) redko jemati vid, slepiti: sonce ga blešči; bliski mu bleščijo oči …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oslépljati — am nedov. (ẹ) knjiž., redko slepiti, oslepljevati: močna svetloba ga osleplja oslepljajóč a e: oslepljajoči žarki sonca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oslepljeváti — újem nedov. (á ȗ) s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi; slepiti: sonce ga je oslepljevalo oslepljujóč a e: oslepljujoči žarki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oslepováti — újem nedov. (á ȗ) zastar. slepiti, oslepljevati: sonce oslepuje oslepujóč a e: oslepujoči bliski …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pravljíčiti — im nedov. (í ȋ) knjiž., redko 1. pripovedovati, izmišljati si a) pravljice: ded je znal dobro pravljičiti b) neverjetne, neuresničljive stvari: rad sanjari in pravljiči 2. delati kaj tako, kot je v pravljici: megla je pravljičila pokrajino… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • slepítev — tve ž (ȋ) glagolnik od slepiti: slepitev s praznimi besedami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • slepljênje — a s (é) glagolnik od slepiti: preprečevati slepljenje nasproti vozečih avtomobilov / vse to je le slepljenje samega sebe; slepljenje in goljufanje lahkovernih ljudi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • úp — a m (ȗ) 1. kar se upa: njegov up je bil beg; upi so se izpolnili, uresničili; ekspr. up se izjalovi, podre, razblini; mladostni upi so bili uničeni, ekspr. pokopani; zavreči nekdanje, vse upe; ekspr. slepiti se s praznimi upi; varljivi upi; upi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • úpanje — a s (ȗ) 1. duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja: upanje nastane, se okrepi, utrdi; ekspr. upanje v njem gori, pojema, se poraja, živi; ekspr. v njem je vstalo, zraslo novo upanje; umirati brez upanja; biti poln… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • várati — am nedov. (ȃ) 1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled 2. biti nezvest v zakonu: ženo vara… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”