- oslepljeváti
- -újem nedov. (á ȗ) s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi; slepiti: sonce ga je oslepljevalo oslepljujóč -a -e: oslepljujoči žarki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oslépljati — am nedov. (ẹ) knjiž., redko slepiti, oslepljevati: močna svetloba ga osleplja oslepljajóč a e: oslepljajoči žarki sonca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oslepováti — újem nedov. (á ȗ) zastar. slepiti, oslepljevati: sonce oslepuje oslepujóč a e: oslepujoči bliski … Slovar slovenskega knjižnega jezika