- škripánje
- in škrípanje -a s (ȃ; í) glagolnik od škripati: škripanje je utihnilo; škripanje vrat / škripanje z zobmi / dovolj mi je tega škripanja, nehaj igrati / škripanje divjega petelina
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
škripánje
Look at other dictionaries:
škríp — a m (ȋ) škripanje: prebudil ga je škrip vrat; škrip stopnic, zavor / zdrzniti se ob vsakem škripu ♦ obrt. čevlji na škrip nekdaj čevlji z usnjenim vložkom med podplatom in notranjikom, ki pri hoji povzroča škripanje medm. (ȋ) izraža kratek,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
briksizam — briksìzam (bruksìzam) m <G zma> DEFINICIJA psih. jako škripanje zubima u snu, ubraja se u navike i može biti izraz tegoba izazvanih emotivnim ili socijalno konfliktnim razlozima ETIMOLOGIJA grč. brýkhein: škrgutati … Hrvatski jezični portal
copotánje — a s (ȃ) glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drgetánje — a s (ȃ) glagolnik od drgetati: drgetanje ramen, ustnic / škripanje in drgetanje ladje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drsênje — a s (é) glagolnik od drseti: drsenje in kotaljenje; drsenje plaza v dolino / slišalo se je škripanje in drsenje vrvi / drsenje čolna po morski gladini / posipanje s peskom preprečuje drsenje / drsenje v propad ♦ avt. drsenje avtomobila gibanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvigálnik — a m (ȃ) teh. stroj za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen: hidravlični, mehanski dvigalnik; prevozni dvigalnik / pristaniški ropot je še povečevalo škripanje in ječanje dvigalnikov dvigal, žerjavov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glavína — e ž (í) 1. meso z glave prašiča ali goveda: skuhati glavino; dišalo je po ričetu in glavini 2. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os; pesto: škripanje glavin 3. slabš., redko debela, velika glava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gosénica — e ž (ẹ̑) 1. drobna žival mehkega valjastega telesa, navadno poraslega z dlačicami: gosenica leze, se zabubi; gosenice žrejo listje; obirati gosenice z zelja; zelene gosenice 2. nizko škodljiv, ničvreden človek: on je zajedavska gosenica 3. nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nènamázan — a o prid. (ȅ ȃ) ki ni namazan: nenamazan kos kruha / škripanje nenamazanih kolesc … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odmíkati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati z določenega mesta, položaja: odmikala je predmete in brisala prah; odmikali so veje, da so lahko hodili / počasi, z obema rokama je odmikal pokrov; odmikati zapah / plug je odmikal sneg odstranjeval // spravljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
