gosénica

gosénica
-e ž (ẹ̑) 1. drobna žival mehkega valjastega telesa, navadno poraslega z dlačicami: gosenica leze, se zabubi; gosenice žrejo listje; obirati gosenice z zelja; zelene gosenice 2. nizko škodljiv, ničvreden človek: on je zajedavska gosenica 3. nav. mn., teh. brezkončna jeklena veriga iz plošč, ki se premika okrog vrste koles pri terenskih vozilih, gradbenih strojih: po cesti so ropotale gosenice; tankovske gosenice; sledovi traktorskih gosenic; škripanje gosenic ◊ vet. bolezen med parklji pri govedu in ovcah; zool. ličinka metulja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • gusjenica — gȕsjenica ž DEFINICIJA 1. zool. ličinka leptira 2. kolut uzglobljenih ploča koji povezuje kotače tenka, tegljača itd. i omogućuje kretanje po teškim terenima ETIMOLOGIJA prasl. *gǫsěnica (slov. gosenica, rus. gúdenica) …   Hrvatski jezični portal

  • sóvka — e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čebélar — ja [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: čebelar prezimuje kot gosenica 2. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami, Merops apiaster …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • góbar — ja m (ọ̑) 1. kdor se ukvarja z gobami: gobarji vneto nabirajo gobe / bil je odličen gobar poznavalec gob 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje, Lymantria dispar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • góbavec — vca m (ọ) 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca; ogibajo se ga kot gobavca 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • insektárij — a m (á) zaboj, posoda za gojenje žuželk, mrčesa: gosenica, metulj v insektariju; akvarij in insektarij …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jábolčen — čna o [u̯č] prid. (á) nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki; jabolčna lupina; jabolčne pečke / jabolčni kompot; jabolčni kis, sok; jabolčni zavitek; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov ♦ zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lazíti — in láziti im, tudi láziti im nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja // premikati se (sem in tja) tako, da je telo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nagnúsen — sna o prid. (ú ū) ekspr. gnusen: nagnusna gosenica, stenica; nagnusna rana / izmij si obraz, ker si videti nagnusen / nagnusno ravnanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”