škrílavec — vca m (í) skrilavec: kosi škrilavca; gorovje iz škrilavca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skríl — a [iu̯ tudi il] m (ȋ) 1. plošča iz (glinastega) skrilavca, ki se uporablja zlasti za pokrivanje streh: modrikasto sivi skrili na strehah so se bleščali v soncu; s skrili krite hiše so danes že redke / pisati na skrile // nar. kamnita plošča… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škríl — a [iu̯ tudi il] m (ȋ) nar. skril ž: hlev je bil pokrit s škrili / vrtati v škril skrilavec í [iu̯ tudi il] ž (ȋ) nar. skril ž: v tem kraju je še nekaj hiš, pokritih s škrilmi / apnenec in škril skrilavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glínast — a o prid. (í) ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda // ki vsebuje glino: glinasta tla ♦ petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika glínasto prisl.: glinasto rjav … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrílast — a o prid. (í) ki je iz skrilavca: vrtati v skrilaste sklade; pot pelje skozi skrilasto grapo; skrilaste plošče / modrikasto sive skrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi // ki vsebuje skrilavec: skrilasta prst ● nar. skrilasta tla v kuhinji tla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrílav — a o prid. (í) 1. skrilast: skrilave plošče; to gorovje je skrilavo 2. petr. ki ima plastnato strukturo in se kolje v plošče: skrilava glina; gnajs, skrilavec in druge skrilave kamnine / skrilava struktura skrílavo prisl.: skrilavo črna barva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrilolòm — ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi skrilavec: dela v skrilolomu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sljúden — dna o prid. (ȗ) nanašajoč se na sljudo: sljudne plasti / sljudna glina sljudnata glina ♦ petr. sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
