- skovíkanje
- -a s (ȋ) glagolnik od skovikati: skovikanje je utihnilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
skovíkanje
Look at other dictionaries:
skovík — a m (ȋ) 1. posamezen glas pri skovikanju: slišati je bilo le skovike čukov 2. redko skovikanje: ob skoviku ga je spreletel srh 3. nar. sova, ki skovika: v gozdu se je oglasil skovik; čuk, lesna sova in drugi skoviki ♦ zool. mali skovik najmanjša … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sôvji — a e prid. (ȏ) nanašajoč se na sove: mehko sovje perje / sovji let; sovje skovikanje / sovji samec / ekspr.: imeti sovji obraz; njegove sovje oči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víkanje — 1 a s (ȋ) glagolnik od vikati vikam: med njimi je v navadi vikanje; vikanje in tikanje ♦ lingv. polovično ali pogovorno vikanje pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini 2 a s (ȋ) 1. ekspr. vzklikanje: vikanje množice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
