skovík

skovík
-a m (ȋ) 1. posamezen glas pri skovikanju: slišati je bilo le skovike čukov 2. redko skovikanje: ob skoviku ga je spreletel srh 3. nar. sova, ki skovika: v gozdu se je oglasil skovik; čuk, lesna sova in drugi skoviki ♦ zool. mali skovik najmanjša evropska sova s širokim progastim repom, Glaucidium passerinum; veliki skovik majhna sova s pernatimi uhlji, Otus scops ------ medm. (ȋ) posnema glas (nekaterih) sov: skovik, skovik, se oglasi sova

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • John Lithgow — Pour les articles homonymes, voir John et Lithgow. John Lithgow …   Wikipédia en Français

  • máli — ega m (ȃ) nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen // (majhen) sin: dati malega v varstvo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skovíkati — am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom skovik: v gozdu skovika čuk; hukati in skovikati ∙ sova je več večerov skovikala njegovo smrt po ljudskem verovanju s skovikanjem naznanjala skovikajóč a e: skovikajoč glas, smeh …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skovíkniti — em dov. (í ȋ) oglasiti se z glasom skovik: čuk je skoviknil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaskovíkati — am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom skovik: iz gozda je zaskovikala sova / zaskovikal je, da bi nas opozoril na nevarnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”