- skolčiti
- gl. izkolčiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izkôlčiti — im in skôlčiti im [u̯č in lč] dov. (ó ȏ) med., vet. izpahniti v kolku: izkolčiti nogo; pri padcu si je izkolčil nogo izkôlčen in skôlčen a o: izkolčena žival … Slovar slovenskega knjižnega jezika