- izkôlčiti
- -im in skôlčiti -im [u̯č in lč] dov. (ó ȏ) med., vet. izpahniti v kolku: izkolčiti nogo; pri padcu si je izkolčil nogo izkôlčen in skôlčen -a -o: izkolčena žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izkôlčiti
Look at other dictionaries:
skolčiti — gl. izkolčiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
