Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cepílka — e [lk in u̯k] ž (ȋ) les. stroj, orodje za cepljenje lesa: krožna cepilka // sekira za cepljenje okroglega lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diagnóstičen — čna o prid. (ọ) nanašajoč se na diagnozo: delo v diagnostičnem laboratoriju; diagnostični postopek; diagnostična metoda / diagnostične aparature; diagnostično sredstvo / diagnostično cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopulácija — e ž (á) 1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad: kopulacija in okulacija / angleška kopulacija pri kateri imata podlaga in cepič jezičasto zarezo 2. biol. spolno razmnoževanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúb — a m (ȗ) lubje: toča je poškodovala lub; vrezati črke v lub / cepljenje za lub cepljenje, pri katerem se cepič vtakne za lubje podlage … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okulácija — e ž (á) agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko: okulacija in kopulacija / okulacija na speče oko pri kateri odžene oko cepiča naslednjo pomlad; okulacija na živo oko pri kateri odžene oko cepiča še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preprečeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na preprečevanje: preprečevalni ukrepi proti boleznim, požaru; preprečevalno sredstvo / preprečevalno cepljenje preventivno cepljenje ♦ med. preprečevalno zdravstvo preventivna medicina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preprečítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na preprečitev: preprečitveni ukrepi / preprečitveno cepljenje preventivno cepljenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpoznáven — vna o prid. (á ā) 1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni 2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo ◊ med.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sêdlo — a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
