sežgáti

sežgáti: -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež

Игры ⚽ Нужна курсовая?

luščína — e ž (í) zunanji del stroka: spravljati zrna fižola, graha iz luščin / pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine // ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino: luščine bučnega, sončničnega semena / orehova jedrca je zmlel, luščine pa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sežíg — a [sǝž in sež] m (ȋ) glagolnik od sežgati: sežig knjige, pisem / sežig mrliča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spalíti — in spáliti im, in spáliti im dov. (ȋ á; á) star. sežgati: spaliti pisma / ob ognju si je spalil roke ožgal spáljen a o: od sonca spaljen obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trtovína — tudi tŕtovina e ž (í; ŕ) knjiž. rožje: pobrati, sežgati trtovino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trúplo — a s (ú) 1. telo mrtvega človeka ali živali: truplo razpada, trohni; balzamirati, sežgati truplo; moško truplo / človeško, živalsko truplo / mrtvo truplo 2. star. telo: njeno truplo se je stresalo v joku; zdravo truplo ● ekspr. iti, stopati preko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žŕtev — tve ž (ȓ) 1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: položiti žrtev na žrtvenik; sežgati, zaklati žrtev; žrtvovati žrtev / žgalna žrtev žgalni dar /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias