Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trúplo — sr 〈G mn trȗpālā/ ā〉 mrtvo tijelo, tijelo mrtvaca … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
truplo — trúplo sr <G mn trȗpālā/ ā> DEFINICIJA mrtvo tijelo, tijelo mrtvaca ETIMOLOGIJA vidi trup … Hrvatski jezični portal
mumificírati — am nedov. in dov. (ȋ) s sušenjem in balzamiranjem delati kaj, zlasti truplo, odporno proti razpadanju: mumificirati truplo; mumificirati živali; na vročem in suhem zraku so se trupla mumificirala mumificíran a o: mumificirana riba; mumificirano… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obducírati — am nedov. in dov. (ȋ) med. preiskovati truplo z rezanjem, odpiranjem zaradi ugotovitve vzroka smrti: obducirati truplo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpásti — pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā) 1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov 2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raztelésiti — im dov., razteléšen (ẹ̄ ẹ̑) med. preiskati truplo z rezanjem zaradi ugotovitve njegove zgradbe, bolezenskih sprememb: raztelesiti truplo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
secírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. preiskovati truplo ali organe z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe, bolezenskih sprememb, razteleševati: secirati truplo; secirati srce 2. ekspr. analizirati, razčlenjevati: secirati pesem, roman; secirati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strohnéti — ím dov. (ẹ í) razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage: les strohni; na zemlji deske hitro strohnijo; truplo strohni v grobu ∙ slabš. v tem kraju bo še strohnel duševno otopel, postal nedejaven strohnèl in strohnél éla o: strohnela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kadáver — m 1. {{001f}}knjiš. mrtvo tijelo; leš, truplo; strvina 2. {{001f}}pren. pejor. stara osoba s voljom da se nametne, osoba koja ne shvaća pad snaga i mogućnosti u starosti; starost koja ne zavređuje poštovanje ni suosjećanje ✧ {{001f}}njem. ← lat … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
mr̀tvac — m 〈G mrtvàca, N mn mrtvàci〉 mrtvo tijelo čovjeka, mrtav čovjek; truplo; leš (kad se govori i piše sa suosjećanjem individualizirano i imenujući, riječ se izbjegava i upotrebljava se umrli ili pokojnik) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
