sèmintjà

sèmintjà
in sèm in tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-ȁ; ȅ-ȁ) 1. izraža premikanje v različne smeri ali položaj v njih: premikati, tekati semintja; blodil je semintja po gozdu / semintja so ležali ranjenci 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: semintja je vstajal s stola in pogledoval skozi okno; semintja se le zgodi kaj zanimivega 3. ekspr. izraža nenačrtnost, nepremišljenost: želel je, da ne bi govorili semintja, ampak se odločili za predlagani načrt / ugibali so semintja, kaj naj storijo; sam.: ekspr. po kratkem semintja je povedal kar naravnost po kratkem omahovanju, pomišljanju; prim. sem

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • tjà — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor kot cilj premikanja, dejanja, na katerega se usmerja pozornost koga: poglejte, tja bomo šli; tu ni prostora, tja položi / kam naj sede? Tja na klop; tja gor splezaj /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sèm — [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sèmpatjà — in sèm pa tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏ ȁ; ȅ ȁ) semintja: razburjen je hodil sempatja / sempatja je rastlo kako drevo / sempatja išče tolažbo v pijači; sempatja se je plaho nasmehnila; prim. sem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sèmtertjà — in sèm ter tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏ ȁ; ȅ ȁ) semintja: hoditi, tavati semtertja; ladjo je premetavalo semtertja / pot je bila semtertja blatna / semtertja je povedal kako besedo; ta mir se je semtertja skalil; prim. sem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tàm — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ter — vez. I. med členi v stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: prinesti pecivo in vino ter kozarce; kupiti sladkor in moko ter olje / v osmrtnicah žalujoči: hčerka Pavla z družino, sin Andrej, sestri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tréščiti — im dov. (é ẹ̑) 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vozáriti — im nedov. (á ȃ) 1. knjiž. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: pripovedoval je zgodbe iz časov, ko so še vozarili; vozariti blago iz Trsta na Dunaj 2. ekspr. voziti: vozariti avtomobil; vozariti semintja po mestu; navadno je vozaril sam / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vozíkati — am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. voziti: vozikati koga po morju / vozikati se semintja po mestu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakasnélec — lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. zamudnik: semintja je srečala kakega zakasnelca / zakasnelec je skočil k ostalim piščancem pod kokljino perut …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”