Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dúlar — ja m (ȗ) zastar. votlina, navadno v skalah: ptiči so se poskrili po dularjih in gošči ◊ zool. črni dular srednje velika ptica selivka, po hrbtu črne, po trebuhu bele barve, Squatarola squatarola; severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škôrec — rca m (ó) ptica selivka temne barve s svetlimi pegami in dolgim, ostrim kljunom: jata škorcev je pozobala vse češnje ♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túkalica — e ž (ū) zool. manjša močvirska ptica selivka z rjavkastim, belo pisanim perjem po hrbtu in razmeroma dolgimi nogami, Porzana: oglašanje tukalice / grahasta, pritlikava tukalica ♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čokéta — e ž (ẹ̑) zool. močvirska ptica selivka, podobna kljunaču, Gallinago media … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gŕbež — a m (ȓ) ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil priti ◊ zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grmúša — e ž (ú) zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik: grmuše in golobi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
háriš — in haríš a m (ȃ; í) redko kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrástar — ja m (ȃ) nar. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec, hrestač: iz trave se oglaša hrastar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrestáč — a m (á) zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jámarica — e ž (ȃ) zool. raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami; votlinska gos … Slovar slovenskega knjižnega jezika
