- selívec
- -vca m (ȋ) 1. žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: večina selivcev leti v Afriko / metulj selivec 2. ekspr. kdor se (rad) seli: po svoji naravi je bil selivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
osátnik — a m (ȃ) zool. dnevni metulj selivec z lisastimi krili, Vanessa cardui … Slovar slovenskega knjižnega jezika