- sekálce
- -a s (ā) manjšalnica od sekalo: dleta in sekalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glodávec — vca m (ȃ) sesalec, ki ima štiri sekalce podaljšane: škodljivi glodavci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščúkast — a o prid. (ú) ekspr. tak kot pri ščuki: ščukasta glava ♦ vet. ščukasto zobovje zobovje pri konju, psu, pri katerem sekalci spodnje čeljusti segajo pred sekalce zgornje čeljusti … Slovar slovenskega knjižnega jezika