Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sestra — sèstra ž <V sȅstro, G mn sestárā> DEFINICIJA 1. kći istih roditelja u odnosu prema drugoj djeci tih roditelja 2. ženska osoba sa srednjom stručnom spremom u zdravstvenim ustanovama [medicinska sestra] 3. a. crkv. ženski dio crkvene pastve… … Hrvatski jezični portal
enójka — e ž (ọ̑) 1. pog. številka ena: napisati enojko / na tej progi vozi enojka tramvaj, avtobus številka ena / žarg., med. enojka prvi sekalec 2. pog. negativna ocena (v šoli): dobil je enojko v računstvu; v spričevalu ima same enojke // nekdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kléščnik — a m (ẹ̑) zastar. sekalec (pri živalih): kleščnik spodnje čeljusti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krájec — jca m (ȃ) 1. kos kruha, odrezan na koncu štruce ali hlebca: pojedel je že več krajcev; suh, trd krajec // star. kos (zlasti kruha): odrezal si je velik krajec / krajec belega kruha 2. navadno v zvezi prvi, zadnji krajec luna, ko je viden njen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krájnik — a m (ȃ) 1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo: pribiti krajnik; zavarovati stene s krajniki; hrastovi krajniki; plot iz krajnikov; žamanje in krajniki 2. redko, navadno s prilastkom konec, rob: povezal je krajnika palice / samo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôkel — ôkla in ókel ókla m (ó; ọ) močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona: zlomljen okel / prodajati okle // knjiž. čekan: močni merjaščevi okli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srédnjik — a m (ẹ̑) knjiž. kdor je srednji v vrsti: srednjik in krajnika ◊ lingv. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; lov. odrastek približno na sredini jelenjega roga; zool. srednji (zob) sekalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
