- sekáča
- -e ž (á) dvoročna sekira, navadno za sekanje, podiranje drevja: žage, sekače in klestilniki / mesarska sekača
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sekáča
Look at other dictionaries:
žátlaka — e ž (á) nar. enoročna sekira z zaokroženim rezilom in kratkim ročajem: žatlaka in sekača … Slovar slovenskega knjižnega jezika