štit — štȋt m <N mn štítovi> DEFINICIJA 1. vojn. pov. ručno obrambeno ratničko oruđe od drva, metala, kože itd. za zaštitu od udaraca ili uboda (strijele, mača, koplja i sl.) 2. a. pren. zaštita, obrana b. ono što zaštićuje, zaklanja od čega nalik … Hrvatski jezični portal
blátnik — a m (ȃ) ščitnik nad kolesom za prestrezanje blata: moje kolo ima že obtolčene blatnike; avtomobil je z zadnjim blatnikom oplazil otroka ◊ bot. lokvanju podobna vodna rastlina z rumenimi cveti, Nuphar luteum … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cilínder — dra m (í) 1. glavni sestavni del batnega stroja, valj: motor s štirimi cilindri; parni cilinder; cilinder črpalke 2. steklen ščitnik za svetilko: zakajen cilinder na petrolejki 3. visoko, trdo moško pokrivalo: nositi cilinder; zložljivi cilinder; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokomólčnik — a [u̯č] m (ọ̑) nav. mn., redko iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav; narokavnik: nataknil si je črne dokomolčnike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gléženjski — a o [žǝn] prid. (ẹ) nanašajoč se na gleženj: gleženjski sklep / gleženjski ščitnik elastičen povoj za gleženj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolénski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koleno: kolensko in bočno gibanje / kolenski sklep, zgib; kolenski ščitnik elastičen povoj za koleno ♦ med. kolenski refleks refleks, ki ga povzroči udarec pod pogačico napetega kolena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komólčen — čna o [u̯č] prid. (ọ̑) nanašajoč se na komolec: komolčni sklep; komolčna vena / komolčni ščitnik elastičen povoj za komolec ♦ vet. komolčna bula vnetna bula na komolcu nekaterih domačih živali, zlasti kopitarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narokávnik — a m (ȃ) nav. mn. iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav: natikati si narokavnike / v pisarni je sedel v črnih narokavnikih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščít — a m (ȋ) 1. nekdaj nekoliko izbočena ploščata priprava, ki se v boju drži v roki, da ščiti človeka pred udarci, vbodi: nasprotnik je udarjal po ščitu; kovinski, lesen ščit; okrogel, ovalen ščit; kopje in ščit; postavil se je predenj kot ščit /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščítec — tca m (ȋ) knjiž. ščitek: prišiti ščitec na čepico; usnjen ščitec / ščitec z grbom / pred kaminom je kovinski ščitec ščitnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika