- narokávnik
- -a m (ȃ) nav. mn. iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav: natikati si narokavnike / v pisarni je sedel v črnih narokavnikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dokomólčnik — a [u̯č] m (ọ̑) nav. mn., redko iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav; narokavnik: nataknil si je črne dokomolčnike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narokávec — vca m (ȃ) nav. mn., knjiž., redko narokavnik: klotasti narokavci … Slovar slovenskega knjižnega jezika