sátje

sátje
-a stil. satjè -à s (á; ȅ ȁ) več satov, sati: čebele gradijo satje; obnavljati satje v panjih; satje, polno medu ♦ čeb. iztočiti med iz satja; deviško satje ki še ni zaleženo; premično satje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: zračni tok je speljan preko kovinskega satja; satje hladilnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • devíški — a o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na device: ostala je deviška; deviško telo / deviška čast; deviška čistost, sramežljivost / nevesta je imela na glavi bel deviški venec ♦ anat. deviška kožica kožna guba ob vhodu v nožnico; himen; biol. deviška… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpodrézati — réžem in spodrézati réžem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z rezanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodrezati korenine, steblo; padel je, kot bi mu noge izpodrezal / izpodrezati podpore pri mostu; pren., ekspr. izpodrezati korenine birokratizmu // z rezanjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpodrezováti — újem in spodrezováti újem nedov. (á ȗ) 1. z rezanjem od spodaj kvariti, uničevati: izpodrezovati korenine; izpodrezovati osat; pren., ekspr. izpodrezovati korenine družine ♦ čeb. izpodrezovati satje z odstranjevanjem dela satja povečevati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izprazníti — in izprázniti im tudi sprazníti in sprázniti im dov. (ȋ á) 1. napraviti, da v čem ni več določene stvari, vsebine: izprazniti poštni nabiralnik, posodo, satje; vse žepe je izpraznil, a ključa ni našel; rezervoar se je izpraznil ∙ evfem. ponoči… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kozíca — e ž (í) 1. okrogla nizka posoda za kuhanje, dušenje, praženje: cvreti v kozici; lonci in kozice // železna posoda na treh nogah za kuhanje: na ognjišču je stala kozica 2. obrt. vstavljeni del blaga v koraku pri hlačah, pod pazduho pri rokavih:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaléči — 1 léžem nedov. in dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ ẹ̑) 1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek: gnojenje, namakanje je zaleglo; zdravila niso zalegla / denar, hrana veliko zaleže / kazen ni zalegla; pritožili… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaléganje — a s (ẹ̄) glagolnik od zalegati: zaleganje jajčec / satje za zaleganje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”