- zaléganje
- -a s (ẹ̄) glagolnik od zalegati: zaleganje jajčec / satje za zaleganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pripréti — prèm dov., pripŕl (ẹ ȅ) 1. ne popolnoma zapreti: pripreti vrata / pripreti usta, veke / pripreti dežnik / pripreti knjigo / pripreti gorilnik 2. pri zapiranju stisniti med prilegajoča se dela: pripreti komu nogo, torbo; pripreti koga z vrati; s … Slovar slovenskega knjižnega jezika