vráta — vrát s mn. (á) 1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa: vrata vodijo na ulico, v kuhinjo; zazidati vrata; steči skozi vrata; soba ima dvoje vrat; za to omaro, za voz so vrata preozka; vrata avtobusa, vagona / glavna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúri — i ž mn. (ū) star. vrata: duri se odprejo, zaškripljejo; pripreti, zakleniti, zaloputniti duri; stati med durmi; kuhinjske, vežne, vrtne duri; na stežaj odprte duri; težke železne duri; pren. sreči ni nikdar duri zapiral ∙ knjiž. lakota trka na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lopúta — e ž (ú) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólknica — in pôlknica e ž (ọ̄; ō) nav. mn., pog. naoknica, oknica: pripreti, zapreti polknice; okna z zelenimi polknicami / polknice kioska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pri... — ali prì... predpona (ȉ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripirálen — lna o prid. (ȃ) teh., navadno v zvezi pripiralna loputa loputa, ki duši, zmanjšuje tok plina, tekočine: odpreti, pripreti pripiralno loputo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripŕtje — a s (ȓ) glagolnik od pripreti: priprtje vrat / priprtje osumljenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priškŕniti — em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritŕzniti — em dov. (ŕ ȓ) nar. pripreti: vrata je brez šuma pritrznil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prižmúriti — im dov. (ú ȗ) v zvezi z oči pripreti: pogledal ga je in prižmuril oči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
