Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
egocéntričen — tudi egocêntričen čna o prid. (ẹ; é) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben: opisuje egocentrične junake; ta človek je izredno egocentričen / egocentrični individualizem; egocentrična miselnost /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsamoljúben — bna o prid. (ȅ ú ȅ ū) ki ni samoljuben: nesamoljuben človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póln — a o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samo... — ali sámo... prvi del zloženk (ȃ) 1. nanašajoč se na sam, lasten: samokritika, samoljuben, samopostrežba, samoupravljanje, samozadovoljstvo, samozaložba 2. nanašajoč se na sam od sebe, sam po sebi: samodejaven, samolepilen, samoumeven,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samoljúbnež — a m (ȗ) ekspr. samoljuben človek: častiželjen samoljubnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sebeljúben — bna o prid. (ú ū) knjiž. samoljuben: nečimrni in sebeljubni ljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
solipsíst — a m (ȋ) 1. filoz. pristaš solipsizma: ta filozof je po nekaterih idejah solipsist 2. knjiž. sebičen, samoljuben človek: če tako misliš, si solipsist; individualist in solipsist … Slovar slovenskega knjižnega jezika
