- sebeljúben
- -bna -o prid. (ú ū) knjiž. samoljuben: nečimrni in sebeljubni ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sebe... — prvi del zloženk nanašajoč se na (samega) sebe: sebehvalen, sebeljuben, sebevidnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika