- céljenje
- -a s (ẹ́) glagolnik od celiti: počasno celjenje ran
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čêljenje — in čéljenje a s (é; ẹ) glagolnik od čeliti: čeljenje snopov / čeljenje lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čelílen — lna o prid. (ȋ) les., v zvezi čelilna žaga krožna žaga za čeljenje lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čelílnik — a m (ȋ) les. krožna žaga za čeljenje lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
celílo — a s (í) sredstvo za celjenje (ran): nobeno celilo ne pomaga; celilo za rane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dermatól — a m (ọ̑) farm. rumen prašek, ki pospešuje celjenje manjših ran na koži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napredováti — újem tudi naprédovati ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) 1. prehajati z nižje stopnje na višjo a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: človeštvo neprestano napreduje / gospodarsko, kulturno napredovati / napredovati na vseh področjih / slovenski jezik je … Slovar slovenskega knjižnega jezika