- rodoljúbarski
- -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rodoljubarje ali rodoljubarstvo: rodoljubarsko govoričenje, samozadovoljstvo / rodoljubarsko ozračje v društvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pesnikoválec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika